Velika kalenda

»Velika kalenda« se imenuje slovesna napoved božičnega praznika, ki jo lahko diakon, duhovnik ali pevec zapoje pred polnočnico. Besedilo je vzeto iz Rimskega martirologija in umesti dogodek Jezusovega rojstva v najširšo zgodovino, od stvarjenja sveta dalje. Omenja najpomembnejše etape, ki so pripeljale do tega dogodka, ki je za nas osrednja prelomnica zgodovine in štetja let.
Izberi leto.
Octavo Kalendas ianuarii. Luna N. Petindvajsetega decembra. N. dni od mlaja.
Innumeris transactis sæculis a creatione mundi, quando in principio Deus creavit cælum et terram et hominem formavit ad imaginem suam; Ko je minilo brez števila stoletij od stvarjenja sveta, ko je v začetku Bog ustvaril nebo in zemljo in oblikoval človeka po svoji podobi;
permultis etiam sæculis, ex quo post diluvium Altissimus in nubibus arcum posuerat, signum fœderis et pacis; po premnogih stoletjih, odkar je po potopu Najvišji postavil mavrico v oblake kot znamenje zaveze in miru;
a migratione Abrahæ, patris nostri in fide, de Ur Chaldæorum sæculo vigesimo primo; v 21. stoletju od preselitve Abrahama, našega očeta v veri, iz Ura na Kaldejskem;
ab egressu populi Israel de Ægypto, Moyse duce, sæculo decimo tertio; v 13. stoletju od izhoda izraelskega ljudstva iz Egipta pod Mojzesovim vodstvom;
ab unctione David in regem, anno circiter millesimo; okrog tisoč let po maziljenju Davida za kralja;
hebdomada sexagesima quinta, iuxta Danielis prophetiam; v 65. tednu po Danielovi prerokbi;
Olympiade centesima nonagesima quarta; v 194. olimpiadi;
ab Urbe condita anno septingentesimo quinquagesimo secundo; leta 752 od ustanovitve rimskega mesta;
anno imperii Cæsaris Octaviani Augusti quadragesimo secundo; v 42. letu vladanja cesarja Oktavijana Avgusta;
toto Orbe in pace composito, Iesus Christus, æternus Deus æternique Patris Filius, mundum volens adventu suo piissimo consecrare, de Spiritu Sancto conceptus, novemque post conceptionem decursis mensibus, ko je bil ves svet urejen v miru, se je Jezus Kristus, večni Bog in Sin Očeta večnega, ki je hotel s svojim preblaženim prihodom svet posvetiti, spočet od Svetega Duha, po preteku devetih mesecev od spočetja
Hic vox elevatur, et omnes genua flectunt: Tukaj povzdigne glas in vsi pokleknejo:
in Bethlehem Iudæ nascitur ex Maria Virgine factus homo: rodil v Betlehemu v Judeji iz Device Marije in postal človek:
Lente et solemntier: Počasneje in slovesno:
Nativitas Domini nostri Iesu Christi secundum carnem. Rojstvo našega Gospoda Jezusa Kristusa po mesu.

Slovesna napoved božičnega praznika se v izvirniku začne z besedami Octavo Kalendas ianuarii. Luna N., ki nam na prvi pogled morda niso povsem samoumevne.

V rimskem koledarju so se dnevi šteli tako, da se je prvi dan v mesecu imenoval kalende (lat. kalendae, iz česa tudi izvira današnja beseda koledar), peti nona in trinajsti ida (izjema so meseci marec, maj, julij (quintilis) in oktober, ko so none sedmi, ide pa petnajsti dan). Kalende, none in ide so bili orientacijski datumi. Za razliko od današnjih koledarjev, kjer štejemo dni od prvega vsakega meseca, so v rimskem koledarju druge datume določili tako, da so povedali, koliko dni še manjka do naslednjega orientacijskega datuma. Pri tem so tekoči datum in orientacijski datum všteli. Na primer, 25. december je 8. dan pred januarskimi kalendami – zato Octavo Kalendas ianuarii.

Izraz, ki sledi po Octavo Kalendas ianuarii pa se vsako leto spreminja. Številka v izrazu Luna N. ali N. dni od mlaja. predstavlja število dni, ki je minilo od prazne Lune ali mlaja. V martirologiju, iz kot tudi izvira besedilo slovesne napovedi božičnega praznika, se vsak dan napove »dies lunae«, t. j. koliko dni je od mlaja. Da je mogoče hitro razbrati, kateri dan lune imamo, so v martirologiju k vsakemu dnevu meseca po vrsti zapisana števila od 1 do 29, nad vsakim številom pa je črka (Littera Martyrologii). Te črke so tako postavljene, da ena črka skozi vse leto pove vsak dan čas lune.

a b c d e f g h i k l m n p q r s t u A B C D E F F* G H M N P
6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 29 30 1 2 3 4 5
Viri
Pavletič, M. (1986). Nastanek in razvoj koledarja.
"Calends", Chambers' Cyclopaedia (1728), Vol. 1, p. 143
Marko Razpet: Rimski datum

Notno gradivo

Viri

Cantus martyrologii (Laudes festivae 1940) Cantus martyrologii (cum alia modulationes) Cappella Papale: Natale del Signore - Santa Messa, Basilica Vaticana, 24.12.2019, str. 7 PapalMusic: Kalenda - In Vigilia Nativitatis Domini (2019) PapalMusic: Kalenda - In Vigilia Nativitatis Domini (2016) PapalMusic: Kalenda - In Vigilia Nativitatis Domini (2015) PapalMusic: Kalenda - In Vigilia Nativitatis Domini (2014) Cantus martyrologii (modus solemnior ad libitum) (Laudes Festivae 1940)