Cikel spletnih predavanj: Sursum corda

Spoštovani,

ob bližajočem godu sv. Cecilije, zavetnice cerkvene glasbe, in ob prihajajočem adventnem času vas vabimo na cikel spletnih predavanj z naslovom Sursum corda, ki ga skupaj organizirata Muzikološki inštitut ZRC SAZU in Zavod za cerkveno glasbo. Štirje strokovnjaki s področja liturgičnoglasbenih praks na Slovenskem med 16. in 18. stoletjem nam bodo v štirih zaporednih torkih odstirali skrivnosti liturgične glasbe, ki je nastajala v času preteklih liturgičnih praks.

Predavanja bodo potekala preko orodja Zoom. Vabimo vas, da se preko spodnjega obrazca na predavanja prijavite. Vse potrebne podatke za dostop boste pred predavanji prejeli na vaš elektronski naslov. V primeru vprašanj se lahko na nas obrnete preko elektronskega naslova info@cerkvena-glasba.si.

Vljudno vabljeni!

torek, 23. novembra 2021, 19:30
Dr. Katarina Šter, ZRC SAZU

Sedil je k’misi Jesus: škof Hren, Gornji Grad in slovenski koral

Nekateri – morda povsem naključno – glasbeni drobci iz zgodovine lahko odstrejo povsem nove poglede na preteklost cerkvene glasbe na Slovenskem. Takšen je tudi fragment korala v slovenskem jeziku, ki se je ohranil v enem od gornjegrajskih glasbenih rokopisov iz časa katoliške obnove. Predavanje bo predstavilo vsebino in pomen tega nenavadnega in pomembnega glasbenega unikata in njegov kontekst. Obravnavalo pa bo tudi vprašanje, kdaj in kje bi se koral v slovenščini v tem času lahko izvajal.

Katarina Šter je raziskovalka na Muzikološkem inštitutu ZRC SAZU, literarna komparativistka in pevka srednjeveške glasbe. Raziskovalno se posveča predvsem glasbenim tradicijam monastičnih redov na Slovenskem, liturgičnemu enoglasju in povezavam med besedo in glasbo v vokalni glasbi starejših obdobij.


torek, 30. novembra 2021, 19:30
Dr. Klemen Grabnar, ZRC SAZU

Glasbena podoba obredja v času škofa Hrena: stolnici v Ljubljani in Gornjem Gradu

Škof Tomaž Hren je bil velik ljubitelj glasbene umetnosti. To je med drugim razvidno iz njegovega zbiranja muzikalij, podeljevanja uglednejših duhovniških mest boljšim glasbenikom, štipendij glasbeno nadarjenim dijakom in študentom ter podpiranja delovanja glasbenih ansamblov v Gornjem Gradu in v ljubljanski stolnici. Poleg tega je vzdrževal prijateljske stike z glasbeniki nadvojvodske kapele v Gradcu in jih za pomembnejše slovesnosti v ljubljanski stolnici ali Gornjem Gradu tudi najemal. Škof Hren je v precejšnji meri pripomogel k utrjevanju katoliške identitete, in sicer tudi s pomočjo glasbe, kot lahko opazujemo na podlagi ohranjenih virov.

Klemen Grabnar je znanstveni sodelavec na ZRC SAZU (Muzikološki inštitut). Je glavni in odgovorni urednik revije De musica disserenda ter član uredniških odborov zbirk Slovenska glasbena dediščina in Monumenta artis musicae Sloveniae. Ukvarja se predvsem z liturgično glasbo v Notranji Avstriji iz časa nadvojvod Karla II. in Ferdinanda II, zanimajo pa ga tudi druga glasbenozgodovinska obdobja in raziskovalna področja.


torek, 7. decembra 2021, 19:30
Dr. Marko Motnik, ZRC SAZU

Koralno petje in glasba v ženskem dominikanskem samostanu Mahrenberg (Radlje ob Dravi)

Ženski dominikanski samostan Marenberg (Radlje ob Dravi) je ob opustitvi (1782) sodil med najbolj premožne ženske samostane v Avstrijskih deželah. Številni dokumenti govorijo o nekoč razgibanem glasbenem življenju za samostanskimi zidovi, do danes pa so se iz Marenberga ohranili le štirje kaligrafsko oblikovani antifonarji. Osrednja tema predavanja bo vsebina teh zares zanimivih koralnih rokopisov iz zgodnjega 18. stoletja.

Marko Motnik je študiral orgle, čembalo in muzikologijo na Dunaju in tam tudi doktoriral. Po zaposlitvah na Univerzi Dunaj, na tamkajšnji Univerzi za glasbo in nazadnje v arhivu Glasbenega združenja se je leta 2020 vrnil v Slovenijo, kjer sedaj na Muzikološkem inštitutu ZRC SAZU opravlja delo znanstvenega sodelavca. Njegovo raziskovalno delo sestavlja široka paleta tem iz zgodovine glasbe med 16. in 19. stoletjem.


torek, 14. decembra 2021, 19:30 (nadomestni termin: torek, 4. januar 2022, 19:30)
Dr. Nikolaj Aracki Rosenfeld, O.Cist., Cistercijanska opatija Stična

Sine musica nulla disciplina…
Kratek sprehod skozi stoletja petja in glasbe v cistercijanskem redu

Z reinterpretacijo Regulae Benedicti, ki jo je v 12. stoletju sprožil samostan Cistercium “Cîteaux ” in v ponovnem iskanju izvirne avtentičnosti, je bil cistercijanom omogočen povratek k evangeljskim idealom »preprostosti” (simplicitas), in »edinosti« (uniformitas, unitas). Ideali in resničnost pa so prepleteni iz času in kraju podvrženih podarjenosti, ki jih ustvarjena bitja razpletajo v kompleksnem odnosu do svojega Stvarnika. Na sprehodu skozi čas in glasbene prostore se bomo srečali z izbranimi dosežki, (ne)uresničenimi ideali in posvečujočo dediščino trajno izzivajočega izročila.

p. Nikolaj je redovnik v skupnosti cistercijanov v Stični. Doktoriral je iz liturgike na papeškem liturgičnem inštitutu univerze sv. Anzelma v Rimu. V samostanu opravlja službo priorja in je voditelj doma duhovnosti Cisterca. Deluje kot asistent na Teološki fakulteti univerze v Ljubljani in je član Slovenske liturgične komisije pri Slovenski škofovski konferenci.